MI LAHKO NADREJENI GROZI Z ODPOVEDJO POGODBE O ZAPOSLITVI? KAJ PA S KAZENSKO OVADBO? LAHKO KRITIZIRA MOJE DELO ALI DELO ORGANIZACIJSKE ENOTE POD MOJO NEPOSREDNO ODGOVORNOSTJO?
Zlasti med pravnimi laiki lahko pogosto slišimo obtožbe o “mobingu”, čeprav določitev meje med dopustnim in nedopustnim pogosto ni enostavna niti za pravne strokovnjake. V nadaljevanju je navedenih nekaj napotkov Vrhovnega sodišča RS, ki to mejo nekoliko jasneje določajo:
“Trpinčenje na delovnem mestu je lahko sestavljeno iz več, tudi drobnih ravnanj, ki na prvi pogled vsako zase objektivno ni niti graje vredno ali očitno negativno in žaljivo, pa postanejo takšna, če v njih, gledano skupaj kot celoto, prepoznamo vzorec ravnanja, ki se ponavlja ali je sistematičen, to celoto ravnanj pa bi običajno občutljiv, nepristranski in razumen opazovalec spoznal kot graje vredno ali očitno negativno in žaljivo.”
“Za opredelitev nekega dejanja za trpinčenje ni pomembno, v kakšnem odnosu nadrejenosti ali podrejenosti sta izvajalec in žrtev.” (“mobingira” lahko tudi podrejeni nadrejenega ali drugega prirejenega sodelavca!!!)
“Vodja, ki je odgovoren za delovanje določenega področja, mora biti pripravljen tudi na kritiko, čeprav krivda za nepravilnosti ni izključno na njegovi strani. Bistveno je, ali je kritika presegla meje dopustnega in ali je prešla na osebno raven, postala ponavljajoča se ali sistematična, graje vredna, očitno negativna in žaljiva.”
“Direktor je odgovoren za pravilno delovanje posameznih služb in poslovanje, zato je upravičen postavljati zahteve po pravilnem, zakonitem in učinkovitem delu. Upravičen je kritizirati slabo delo (na splošno in posameznikov), zagroziti tudi z odpovedjo, če naloženo delo ne bo opravljeno ali s kazensko ovadbo, ne da bi to že samo po sebi pomenilo zlorabo izvajanja vodstvenih pravic. Kritika je lahko ostra. Dovoljene so izjave tudi v sarkastičnem tonu, ne smejo pa presegati meja razumne kritike in biti objektivno osebno žaljive.”
KOLIKŠNE ODŠKODNINE SE PRISOJAJO ŽRTVAM “MOBINGA”?
– prepoved udeležbe na na javnem bogoslužju;
– zavračanje prošenj za razgovor s strani metropolita;
– sporočilo metropolita, da se z oškodovancem komunicira samo pisno in prek škofijskega predstojnika; o tem so bili obveščeni vsi duhovniki;
– 2x nižji dohodki, kot ostali duhovniki; ko je na to opozoril, ga je metropolit šele po 1 letu zavnil, češ naj se ne primerja z drugimi duhovniki in naj skrbi le za svojo župnijo in da drugih pravic nima;
– očitki metropolita, da je ovadba oškodvanca (s soglasjem prejšnjega metropolita jo je vložil zoper duhovnika, ki je cerkveno občino vodil pred njim) sramotitev cerkve in naj zato pričakuje premestitev;
– premestitev v drugo župnijo;
– izključitev iz enakomerne delitve prispevkov vernikov
– obvestilo, da v kazenskem postopku, ki je bil sprožen na podlagi njegove ovadbe, kljub pozivu sodišča ne sme sodelovati brez blagoslova metropolita; ko je prejel vabilo na glavno obravnavo in opravičil odsotnost s sestanka škofijskega odbora, mu je metropolit zagrozil, naj poišče službo v drugi škofiji;
– ponovna premestitev v nasprotju s pogodbo o zaposlitvi;
– ukinitev finančne pomoči;
– nov sklep o premestitvi zaradi nezakonitosti prvega, z zahtevo, da v 5. dneh prekine delovno razmerje Pravoslavno cerkvijo;
– prepozno izplačilo plač za za 3 mesece;
– nereagiranje Pravoslavne cerkve na neresnično izjavo duhovnika, zoper katerega je vložil ovadbo, v medijih (da je oškodovanec razrešen zaradi kazenske ovadbe in ne sme več opravljati bogoslužja);
– odstavitev s položaja začasnega paroha zaradi zahteve po odpravi delovnopravnih kršitev;
– namestitev za začasnega župnika v drugi državi; ko je to odklonil, mu je bila izrečena prepoved odpravljanja duhovniške službe; izročen je bil v nadaljnje postopke cerkvenemu sodišču;
– odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, čeprav je bil na njegovo mesto imenovan drug duhovnik.
Odškodnina: 13.000,00 EUR (11 kratnik povprečne neto plače v RS).
Odvetnik mag. Uroš Goričan, 9. september 2022
Delovno pravo – trpinčenje na delovnem mestu